
Vsebnost hranil v zemlji in posledično v pridelkih danes ni primerljiva s tisto nekaj 100 let nazaj. Hrana je danes v veliki večini tako rečeno osiromašena. Zaradi hitro rastoče svetovne populacije, je večina pridelana v sklopu intenzivnega kmetijstva, katerega cilj je na čim manjši površini, čim hitreje, pridelati čim več hrane. Vsebnost hranil v hrani pa s tem drastično pada.
Na srečo je tehnološki razvoj s seboj prinesel tudi številne znanstvene študije in analize, ki so osvetlile razsežnost problematike nezadostnega vnosa hranil s prehrano. Tako vemo, da lahko izboljšamo delovanje imunskega sistema, preprečimo manj optimalen razvoj otrok, slabše zdravje kosti, živčevja, mišic, srca in možganov. To je v preteklosti bilo prisotno, a so ljudje to sprejeli kot del življenja.